37509 KLASTER ZA £EVLI - R. MAKEDONIJA izgotven za: SEED Southeast Europe Enterprise Development Makedonija 9-11/III 1000 Skopje Makedonija izgotven od strana na: SECO Sector Consulting Dietmar Stiel Frankfurter Str. 21 ­ 25 65760 Eschborn/Frankfurt Januari 30, 2004 godina Shoe Industry Analysis, Macedonia page 1 of 24 1. CELI / ZADA^I / REALIZACIJA Glavni celi na ovoj konsultantski proekt se: Da se napravi kratka analiza na Makedonskiot sektor za £evli vrz osnova na ispituvawa na teren preku poseti na pretprijatija Da se obezbedi prakti~na preporaka do SEED i do pretprijatijata Analiza na postoe£kiot priod kon industrijata od strana na SEED, koncepti na kompaniite i aktivnosti na SEED. Da se razvijat preporaki za SEED: "Kako da se podobri razvojot na klasterot i podobruvawe na me|unarodna konkurentnost" Da se sklu£at nekolku prvi£ni dogovori so potencijalni kupuva£i Bidej}i postojat osnovni soznanija za sostojbata na industrijata, ovoj konsultating izve{taj po~iva pove}e na industriskata perspektiva, zemaj}i ja vo predvid sega{nata situacija vo Makedonija, so {to se obezbeduva pregled i sovet za ponatamo{noto rabotewe na SEED vo sektorot. So cel da se ispolnat ve}e spomenatite zada£i i da se obezbedi implementacija na preporakite g-n Dietmar [til i g-n Tomas Duderlain ostvarija konsultativna misija vo Makedonija od 8mi dekemvri do 13ti dekemvri 2003 godina ( g-n [til) i od 7mi do 14ti dekemvri 2003 godina g-not Duderlain. Ovaa studija e bazirana na slednive pristapi i izvori · Intervjua so personalot/razgovori so 13 kompanii od sektorot · Razgovori so eksperti, pretpriema~i i dr. · Istra`uvawe na podatoci od me|unarodni izvori · Kratko istra`uvawe na postoe£kite studii i delumna komunikacija so eksperti i kupuva£i · Pazarno i iskustvo vo sektorot · Drugi izvori Brifing za sodr`inata i rezultatite na studijata/konsultacija be{e daden na personal od SEED za vreme na Brifing sostanokot za proektot odr`an na 12ti dekemvri 2003 godina. Shoe Industry Analysis, Macedonia page 2 of 24 2. PREGLED NA MAKEDONSKIOT SEKTOR ZA ^EVLI 2.1 Pazarnata sostojba vo industrijata za £evli i LON - uslugite vo ~evlarskiot sekor Celokupnata ekonomska situacija vklu£uvaj}i ja i {irokata potro{uva£ka e isklu~itelno regresivna. Proda`bata na malo na £evli vo tekot na 2002 i 2003 godina opadna za probli`no 4-6 %. Ova e osobeno zagri`uva£ko vo segmentot na ~evli so visoka cena. Ovde prometot e u{te pove}e namalen. Tokmu zaradi ova zna£itelen del od proizvodstveniot kapacitet e namalen i prosledeno so postojano namaluvawe na cenite. Sostojbata osobeno vlijae{e vo sektorot na £evli so povisoki ceni; glavno na segmentot na "klasi£ni `enski £evli". Kako rezultat na ve}e spomenatiot cenoven pritisok, trendot na relokacija na proizvodstvoto na £evli be{e i }e prodol`i i ponatamu t.e. da se seli vo Azija (Vietnam, Kina, Banglade{ i dr.). Drugite zemji, kako Romanija na primer ja po£ustvuvaa ovaa tendencija, zaradi migracijata na proizvodstvoto od isto£na Evropa sprema Bliskiot Istok, imaj}i vo predvid deka tro{ocite na LON vo Azija se duri i pomali (za 30%) otkolku vo isto£na Evropa. Duri i vo Romanija idustrijata migrira vo ekomonski najslabo razvieni regioni vo Isto£na i Ju`na Romanija. Kompaniite vo isto£na Evropa mora da investiraat vo zgolemuvawe na efektivnosta, upravuvawe so kvalitetot, razvivawe i marketing na proizvodot, za da mo`e sektorot da se razviva kontinuirano i sigurno na sreden / dolgoro£en plan. Zgolemuvaweto na konkurentnosta i "Razvoj na klasterot" vo Makedonija e mnogu va`en faktor za LON proizvodstvoto i proizvodstvoto na sopstveni kolekcii. Osven "Sektorskiot klaster" postoi drug va`en aspekt za analiza na postoe£kiot status i sostojba na industrijata za £evli nare£ena" Vid na sorabotka". "Vid na sorabotka" go opi{uva statusot na sektorot, negovata povrzanost so pazarot/kupuva£ot, i potencijalot za generirawe na dodadena vrednost i so toa i idniot potencijal za opstojuvawe vo odredena sredina. "Vidot na Shoe Industry Analysis, Macedonia page 3 of 24 sorabotka" ponatamu dava jasna slika za jakite i slabi strani na sektorot. Shoe Industry Analysis, Macedonia page 4 of 24 Slednava tabela dava eden pregled na razli£ni vidovi biznisi vo sektorot za £evli. Vidovi na sorabotka vo sektorot za £evli Vid Proizvod/uslugi Celni grupi/kupuva£ S[ (se~ewe-{iewe) · Proizvodstvo · industrija (kroewe, se~ewe, (proizvoditel / {iewe, i dr.) konerter) S[D (se~ewe-{iewe- · Proizvodstvo · industrija dorabotka) · Dorabotka (proizvoditel / konverter) GZU · Proizvodstvo · Industrija (gotovi -za- · Nabavka na osnovni (konverter) upotreba) materijali i · Posrednici vo dodatoci proda`ba1) · Golema maloproda`ba2) GZP · Razvoj na · Posrednici vo (gotovi-za-proda`ba) proizvodot proda`ba1) (Osnoven proizvod) · Golema · Proizvodstvo maloproda`ba2) · Nabavki Kolekcii · Razvoj na · Specijalizirana proizvodot maloproda`ba / (proizvodstvena prodavnica za linija) ~evli · Nabavka · Lanec prodavnici · Marketing na za ~evli3) proizvodot · Zdru`enie za nabavka na ~evli4) Shoe Industry Analysis, Macedonia page 5 of 24 Industriska etiketa · Upravuvawe so · Specijalizirana proizvod maloproda`ba/ · Razvoj na proizvod · Lanec prodavnici (proizvodna za ~evli3) linija) · · Zdru`enie za Upravuvawe so etiketa/marka nabavka na ~evli4) Brend (prepoznatlivo · Upravuvawe so · Specijalizirana ime) za{titniot znak maloproda`ba / · Upravuvawe so butici za ~evli proizvod · Poznati prodavnici · Razvoj na (so za{titen znak) proizvodot (sopstveni i (proizvodna linija fran{iza)5) i za{titen znak) · Poznati golemi stokovni ku}i Izvor: SECO Sector Consulting `Company Effectiveness Concept' 1) Uvoznik/Trgovec na golemo/Distributer 2) Stokovni ku}i/nara~ki po po{ta/ diskontni prodavnici / supermarketi 3) Goertz / Salamander / Deichmann / RENO 4) Nordwestring, i dr. 5) Bally / TODDS / drugi 2.2 Biznisot na £evli so dogovori za podizveduva~ki raboti i situacijata vo industrijata vo Makedonija So cel da se analiziraat mo`nostite za razvivawe na industrijata vo idnina, slednive to£ki treba seriozno da se zemat predvid. Industrijata za proizvodstvo na £evli preku poddogovori e vodena od glavnite faktori, takanare£eni situacija na "industriski klaster": · Niski tro{oci na rabotna sila i "Tro{oci na proizvodstvo" (vidi to£ka 3/ strana 11) · Povolni op{ti delovni, investiciski i ramkovni uslovi · Industriska ponuda, dostapnost i pristap do surovinski materijali, uslugi i dr. · Geografska blizina do pazarite i/ili pozicijata · Proizvodno znaewe i umeewe (know how) i istoriski razvoj na industrija za £evli Shoe Industry Analysis, Macedonia page 6 of 24 · "Vid na sorabotka" vo industrijata Vo poslednive godini opa|aweto na pazarot i namaluvaweto na pobaruva~kata na £evli, dovede do postojan porast na pobaruva£ka za poniski ceni a so toa i poniski proizvodstveni i materijalni tro{oci. Jaka kombinacija na pove}e postoe£kite pozitivni faktori, obezbeduva "plodna po£va" za raste` i uspe{en industriski razvoj. Ova e ve}e videno vo golem broj zemji, vklu£uvaj}i ja i Makedonija, no od neodamna mnogu silno se po~ustvuva i vo Romanija i Bugarija poradi niskite ceni na rabotnata sila. Zatoa konkurentskite zemji, kako na primer: Kina, Indija, Vietnam, no isto taka i Romanija, Bugarija, imaj]i golem broj faktori vo "optimalna me[avina" se favorizirani za lon proizvodstvo od strana na me\unarodnite kupuva~i od tipot "celosen - uvoz". Shoe Industry Analysis, Macedonia page 7 of 24 2.3 Situacijata na industrijata za £evli vo Makedonija Makedonskata industrija za £evli ve}e e analizirana od SEED, g-|a Valentina Paskalova, pod naslov: "Industrijata za £evli vo Kumanovo", Milano/Italija 16ti septemvri 2002 godina. Ovaa analiza na sektorot ve}e poka`a va`na informacija za industriskata struktura i osnovnata analiza na SSMZ (SWOT) za biznisot so £evli vo Makedonija. Sektorot za £evli e va`en proizvodstven i izvozen biznis koj obezbeduva okolu 3000 rabotni mesta vo industrijata vo Makedonija. Sektorot imal dobar razvoj osobeno vo kumanovskiot region i dal svoj pottik za razvoj vo makedonskata ekonomija i izvoz. Biznisot so £evli opfa}a pove}e od 100 kompanii koi rabotat glavno za izvoz. Industrijata ima golem procent na visoko stru~ni kompanii; me|utoa pove}eto od niv rabotat po LON dogovori / poddogovori glavno za italijanski i germanski proizvoditeli. Del od industrijata za £evli se smeta za del so zna£itelni konkurentski prednosti za Makedonija, zaradi stru£nosta na rabotnata sila i produktivnite proizvodstveni pogoni. Najgolemata slabost sepak se: stepenot na iskoristenosta na postoe£kite proizvodstveni pogoni zaradi nadostatokot od pristap na pazari, znaewata (know-how) vo marketingot i slabite koncepti za idnoto rabotewe/pazari. Spored podatocite od "analiza na sporedbeni pokazateli" (vidi to~ka 3, strana 10) napravena so cel da se sporedi sega[nata situacija vo Makedonija so nejzinite lokalni i regionalni me\unarodni konkurenti, so ogled na toa deka makedonskite kompanii isto taka rabotat so lon dogovori i se obiduvaat da gi prodadat svoite proizvodi vo regionot i na centralno evropskiot pazar. 2.3.1 Sostojbata vo menaxmentot i rabotnata sila Vo tekot na posetite na kompaniite be{e interesno da se vidi deka ima golem broj na visoko kvalifikuvani rabotnici vo industrijata. Glavno mo`e da se ka`e deka, od gledna to£ka na rabotnata sila i vodewe na proizvodstvoto, kompaniiite oddadoa vpe£atok na visoko profesionalni i relativno dobro organizirani. Ova e interesno, bidej}i ova ne e slu~aj so sosednite zemji i nivnite fabriki poseteni od eksperti vo izminatite godini. Osobeno vo zemjite kako Romanija i Bugarija, Shoe Industry Analysis, Macedonia page 8 of 24 pove}eto kompanii se pomalku opremeni i imaat slabi rabotni procesi. Razgovorite so menaxmentot na razli£ni proizvodstveni pogoni i fabriki za £evli poka`aa deka personalot vo ovie kompaniii ima dobro iskustvo i e dobro obu£en za proizvodstvo na £evli. Pove}eto procesi se dobro organizirani i kompaniite poka`uvaat produktivni i efikasni proizvodstveni procesi vo pove}eto slu£ai. 2.3.2 Sostojba so tro{ocite Kompaniite vo Makedonija mo`at da se sporedat so fabrikite vo Ungarija i Slovenija vo pogled na nivnata organizacija, kvalitet i rabotni proceduri. Isto taka, vo Makedonija tro{ocite za razlika od Ungarija i Slovenija se malku poniski. Dobro poznat fakt e deka Makedonija ne se rangira kako zemja so najnizok tro{ok na rabotna sila vo industrijata na £evli vo regionot. Sepak prose£nite tro{oci od pribli`no EUR 270-330 za sredno kvalifikuvan rabotnik i so okolu EUR 400-600 tro{ocite za rakovoditel na proizvodstvo se seu{te niski. Romanija kako najgolemi konkurent vo proizvodstvoto na £evli, mo`e da se podeli vo tri glavni proizvodstveni regioni. Tamu tro{ocite za rabotna sila se pomali, me|utoa lu|eto ne se kvalifikuvani i stru£no obu£eni kako {to e slu£ajot so Makedonija. Vo Romanija mese£nite tro{oci na srednokvalifikuvan rabotnik iznesuvaat okolu 130-180 evra, a za rakovoditelot na proizvodstvoto prose£nata mese£na plata e pribli`no 270-370 evra vklu£uvajki gi i socijalnoto osiguruvawe koe u~estvuva so okolu 60%. Za pove}e informacii, videte sporedba na tro{oci na rabotna sila vo to£ka 3, strana 11. 2.3.3 Proizvodstveni kapaciteti i oprema Za vreme na posetata, za `al site kompanii ne rabotea. Onie kompanii {to rabotea, kade{to mo`e{e da se vidi proizvodstveniot tek, organizacijata, koristeweto na opremata i kvalitetot na opremata ostavija povolen vpe£atok. Pove}eto kapaciteti imaa dovolno mesto za proizvodstvo, logistika i posredno skladirawe. Shoe Industry Analysis, Macedonia page 9 of 24 Makedonskite biznismeni se skloni da investiraat golemi sumi na kapital vo zgradi i nedvi`en imot. [to se odnesuva do odr`uvaweto na opremata vo pove}eto kompanii istoto mora da se podobri. Ma{inite £estopati se ne£isti i ne se odr`uvani dobro, {to vodi do nizok kvalitet vo proizvodstvoto i pre~i na produktivnosta. Voop{to, kompaniite se dobro opremeni duri i so sofisticirana oprema i specijalni ma{ini. Rabotnicite se obu£eni i kvalifikuvani da gi koristat ovie ma{ini vo procesot na proizvodstvoto so visok kvalitet. Vo momentot, nema potreba od ponatamo{no investirawe vo ma{ini i oprema. 2.3.4 Sostojbata so nabavkite So ogled na toa deka LON biznisot e seu{te najzastapen vo Makedonija, pove}eto kompanii se naviknati da dobivaat surovinski materijali od izveduva~ot, da gi proizveduvat gornite delovi na £evlite ili da izvezuvaat gotovi ~evli kako finalen proizvod. Koga stanuva zbor za izvorot i dostapnosta na surovinite, kompaniite koi bea poseteni ostavija profesionalen vpe~atok i vpe~atok deka se dobro informirani. I pokraj faktot deka pove}eto materijali se dostapni lokalno, a se uvezeni od Italija, Germanija ili Turcija i Grcija kako najva`ni izvoznici na surovini vo industrijata na £evli. Postojat samo mal broj na lokalni proizvoditeli, koi se fokusirani na proizvodstvo na PVC |onovi i nekolku ko`ari. Me|utoa, samo za sporedba, cenite ne se konkurentni, a kvalitetot mo`e da se podobri, so cel kompaniite da dobijat kvalitetni materijali, a so toa da se dobijat konkurentni i dobro struktuirani gotovi proizvodi. Ovaa sostojba sepak ne vlijae mnogu na kompaniite, bidejki postoi golem broj lokalni uzoznici i dobavuva£i koi mo`at da gi zadovolat potrebite na kompaniite za surovinski materijali i zalihi za nivnoto proizvodstvo. Ovaa ume{nost za nabavki i kapaciteti za doa|awe do surovini e mnogu va`en aspekt za podobro pozicionirawe na industriskiot klaster, i da se zgolemi na celosniot izvozen potencijal na makedonskata industrija za £evli. 2.3.5 Mezo -Organizacii Shoe Industry Analysis, Macedonia page 10 of 24 Ovoj del na "Klasterot" se u{te ne e analiziran i treba da bide pokrien so slednata misija vo Makedonija. 2.4 Direktni vrski so potencijalni kupuva£i Spored dostavenite informacii za kompaniite i ispratenite foto materijali kontaktirani se pove}e kupuva£i i kompanii vo Germanija. Rezultatite se sledni: · Makedonija ne e dobro poznata kako zemja proizvoditel na £evli · Makedonija ima imix na zemja na konflikti i nedovolna bezbednost · Kompaniite vo germanija veruvaat deka tro{ocite za rabotnata sila se povisoki otkolku vo drugite jugoisto£no evropski zemji (Moldavija, Romanija i dr.) · Za podetalni delovni ponudi nedostasuvaat slednive segmenti: Kompaniite nemaat koncept, distribucija, pretstavni{tva vo zemjite koi se celen pazar Tekovnite ponudi/ proizvodi se ispra}aat bez izvestuvawe za cenite po koli~ini i dr. Nema ili ima malku informacii {to se odnesuva do goleminata na nara£kata, koli£inata, vremeto na isporaka i dr. Informacii za kompanijata: delovni referenci i dr. Vo pove}eto slu~ai potencijalniot LON kupuva£ saka da vidi fizi£ki primeroci i samiot da gi poseti fabrikite. 2.5 Analiza na Silni strani / Slabi strani / Mo`nosti / Zakani SSMZ SWOT - Analysis Pregledot na spomenatata studija "Industrijata za £evli vo Kumanovo", rezultatite od terenot, analiza na pazarot i razgovorite so eksperti vo industrijata dovede do slednava Analiza na SSMZ (Silni strani/Slabi Shoe Industry Analysis, Macedonia page 11 of 24 strani/Mo`nosti/Zakani) za makedonskata industrija za £evli. Silni strani · Dobro obu£ena rabotna sila, rakovodstvo i raspolo`liv personal · Dobro opremeni fabriki · Iskustvo vo proizvodstvoto, (delumen) razvoj na proizvodot, izvori na surovini · Dobri vrski/odnosi so postoe£kiot LON kupuva£ · Sopstveni kapaciteti i zgradi Slabosti · Nedostig od marketing i znaewe za marketingot i pazarot, osobeno kaj proizvodstvo na svoi sopstveni kolekcii · Nesistematski priod na pazarot, bez koncept, "samo umstveno" · Relativno visoki ceni za LON proizvodstvo · Nedostatok na koncept i finansii za vospostavuvawe marketin{ka organizacija vo stranstvo · Golemi investicii vo nedvi`en imot (golemi fabri~ki zgradi) · Povremen nedostatok na osnovni vlezni elementi vo proizvodstvoto, na primer: nedostatok na elektri£na energija za vreme na proizvodstvoto Mo`nosti · Dobrata proizvodstvena sostojba mora da se promovira vo pazarite za GZU/GZP biznis · Mora da se dovedat vo Makedonija LON kupuva~i vo segmentot na visoka dodadena vrednost · Ponamato{na tendencija za realokacija na proizvodstvoto, osobeno vo Italija i [panija Shoe Industry Analysis, Macedonia page 12 of 24 · Idna tendencija vo pokratki modni ciklusi i "Pronto Moda" vo industrijata za £evli Zakani · Makedonija nema dobra imix vo stranstvo poradi kontinuiranoto plasirawe na vesti za konfliktite {to se slu£ija pred nekolku godini · Zgolemeniot pritisok za namaluvawe na cenite go prenaso£uva proizvodstvoto kon Azija i poeftinite jugoisto£ni evropski zemji · Pove}eto kompanii imaat nedostatok od znaewe za marketing i proda`ba · Nedostatok na obrten kapital za "gradewe" na pazari · Mal lokalen pazar so ograni£ena pazarna mo} · Golemi tehni£ki trgovski barieri i za{tita na drugi regionalni pazari kako, Bosna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora. Shoe Industry Analysis, Macedonia page 13 of 24 3. Sporedbeni pokazateli i sporedba na glavnite faktori vo proizvodstvo na £evli (sopstveno proizvodstvo i proizvodstvo po nara~ka) Faktori: Niski Op{t Nabavka, Geografska Vid na Proizvodst "Industris tro{oci za pogoden dostapnost blizina do sorabotka veno rabotna biznis, i pristap pazarite i vo prakti~no ki klaster sila i investicij do geografski industrijat znaewe i " proizvodst a, surovinski lokacii a istoriski vo ramkovni materijali razvoj na uslovi , uslugi i industrija dr. ta za Zemji: ~evli Turcija - zapad C B A C A GZP / Kol - istok B C C D C S[D Republika D B B A A GZU / GZP ^e{ka Makedonija C B B B A S[D / GZP Ungarija C B B B B GZU / GZP Romanija - zapad A B C B C S[D / S[ /GZU - istok B C D C D S[ Jugoslavij C C B B B S[D /GZU a A =mnogu dobro/silno B = dobro/silno C = sredno/prose~no D = labo/lo{o Izvor: SECO Sector Consulting Factory Survey 2003 SECO Sector Consulting Frankfurt/Germany Shoe Industry Analysis, Macedonia page 14 of 24 Reper (sporedbeni pokazateli) na proizvodstveni tro{oci i pregled na me|unarodnata sostojba vo konkutentnost vo industrijata za £evli Ovie podatoci poka`uvaat deka cenite za proizvodstvo vo Makedonija se vo ramkite na sredno do visoko nivo vo nabrojanite zemji vo industrijata za £evli. Zemja Tro{oci na Trend 2003/2004 poddogovori po minuta vo (EVRA) Isto£na Evropa Albanija 0,06 Opa|a Belorusija 0,07 konstantno Bulgarija 0,09 Konstantno Ungarija 0,19 Se zgolemuva Makedonija 0,15 Se zgolemuva Polska 0,17 Se zgolemuva Rep. Moldavija 0,07 Konstantno Romanija 0,10 Opa|a Rusija (Evropski 0,16 Konstantno del) Ukraina 0,07 Konstantno Azija Banglade{ 0,05 Opa|a Kina - jug/istok 0,09 Se zgolemuva - sever/zapad 0,06 Constant Indija - sever/istok 0,08 Se zgolemuva - sever/zapad Konstantno - jug/istok 0,09 0,09 Konstantno Indonezija 0,08 Opa|a Vietnam 0,07 Se zgolemuva Izvor: SECO Sector Consulting Factory Survey 2003 SECO Sector Consulting Frankfurt/Germany Shoe Industry Analysis, Macedonia page 15 of 24 Celosen uvoz na £evli (100% ko`en goren del od £evlite) od cel svet vo Evropskata Unija (vkupno) vo 1000 evra 1,080,00 1,200,00 0 120,000 240,000 360,000 480,000 600,000 720,000 840,000 960,000 0 0 Vi et nam Romani ja Ki na I ndonezi ja I ndi ja C el osen uvoz 2003* Tuni s C el osen uvoz 2002 C el osen uvoz 2001 Ungari ja S l ova£ka Brazi l Tajl and Shoe Industry Analysis, Macedonia page 16 of 24 Celosen uvoz na £evli (100% ko`en goren del od £evlite) od Isto£na Evropa vo Evropskata Unija ( vkupno) vo1000 evra 0 81,000 162,000 243,000 324,000 405,000 486,000 567,000 648,000 729,000 810,000 Romani ja Ungari ja S l ova£ka Bugari ja C el osen uvoz 2003* C el osen uvoz 2002 Bosna i Herc. C el osen uvoz 2001 ^ e{ ka Rep. P ol ska Ukrai na S rbi ja i Cr. Gora. S l oveni ja Shoe Industry Analysis, Macedonia page 17 of 24 Dorabotka (subcontracting) - uvoz na £evli (100% ko`en goren del od £evlite) od cel svet vo Evropskata Unija ( vkupno) vo 1000 evra 0 15,000 30,000 45,000 60,000 75,000 90,000 105,000 120,000 135,000 150,000 Romani ja Ungari ja ^ e{ ka Re Ukrai na P oddogovor i 2003* Al bani ja P oddogovor i 2002 Mol davi ja P oddogovor i 2001 Bosna i Herc. Bugari ja Maroko Hrvarska Makedoni ja Shoe Industry Analysis, Macedonia page 18 of 24 Dorabotka (subcontracting) - uvoz na £evli (100% ko`en goren del od £evlite) od Isto£na Evropa vo Evropskata Unija (vkupno) vo 1000 evra 0 15,000 30,000 45,000 60,000 75,000 90,000 105,000 120,000 135,000 150,000 Romani ja Ungari ja ^ e{ ka Rep. Ukrai na P oddogovor i 2003* Al bani ja P oddogovor i 2002 Mol davi ja P odogovor i 2001 Bosna i Herc. Bugari ja Hrvat ska Est oni ja Makedoni ja Shoe Industry Analysis, Macedonia page 19 of 24 5. PREPORAKI ZA KOMPANIITE I SEED Spored posetite na kompaniite, analizite, dogovorite so germanskite kupuva£i/partneri glavno situacijata so kompaniite e kako {to e opi{ana vo to£ka 5.1. Za detali ve molime videte poedine~ni analizi na kompaniite i preporaki vo Dodatokot (Aneks). 5.1 Kompanii Rakovodstvo · Pove}eto kompanii se finansiski slabi; tie investirale vo zgradi namesto vo marketing, dizajn i pristap do pazarite. Ova mora da se promeni i da se podobri pazarnata orientacija. · Kompaniite mora da po£nat da rabotat iako nema ili ima sosema mal profit vo LON proizvodstvoto, osobeno ako tie vo momentov ne rabotat · Kompaniite mora da go podobrat "vidot na sorabotka" ili barem da odat na "Dodadena Vrednost" · Vrvnoto rakovodstvo ima potreba od novi idei za posve`i koncepti bidej}i tie se dlaboko involvirani vo dnevnite aktivnosti. Marketing/Proda`ba · Vrska so kupuva~i koi davaat "Dodadena vrednost" ili GZU sorabotki za poslabite kompanii i otpo£nuvawe na gradewe pazari za biznisot so "kolekcii" · Mo`nosta za probivawe na regionalniot pazar mora da se analizira vnimatelno, bidej}i e te{ko i skapo da se probie vo centralna Evropa · Organizirawe zaedni£ki misii za sre}avawe so kupuva£i/partneri sklu~uvawe poddogovori/investitori Proizvodstvo · Me|utoa, kompaniite mora da zapo£nat so proizvodstvoto za da go poka`at nivnoto prakti£no znaewe i sposobnost, iako cenite se niski Shoe Industry Analysis, Macedonia page 20 of 24 · Postojat nekolku kompanii (ne site) koi treba da go podobrat proizvodstveniot tek i efikasnost · Site kompanii mora {to poskoro da se prefrlat od sektorot na proizvodi so niski ceni: rabotni £evli, £evli za za{tita, detski £evli, sportski £evli vo sektor so dodadena vrednost kako{to se visoko kvalitetni `enski £evli i ma{ki £evli. · Da se podobri opremata i prakti£noto znaewe za proizvodstvoto na visoko kvalitetni/skapi £evli · Da se zgolemi fleksibilnosta vo planiraweto na proizvodstvoto i spravuvawe so proizvodstvo na pomali nara£ki · Mora da se podobri informiranosta za trendovite, novi materijali i dizajni 5.2 SEED PREPORAKI Pregled na sostojbite i konceptite na kompaniite Spored posetite na kompaniite, analizite i rezultatite, otkrivme deka pove}eto kompanii davaat dobar kvalitet, imaat dobri proizvodstveni ve{tini kako i toa deka vo pove}eto slu£ai imaat dostapnost do tehni£kite kapaciteti. Pove}eto od posetenite kompaniii imaat pote{kotii so marketingot i proda`bata bidej}i rabotat vo ramki na regionalniot i lokalniot pazar i sakaat da navlezat na pokonkurentskoit pazar vo Evropskata Unija. Postojat tri tipa na kompanii: A) "LON-Kompanii (S[/S[D) koi dostavuvaat uslugi vo ramki na poddogovori (subcontracting). Pove}eto od niv rabotat so kompanii za eftini detski £evli, ili za nekoi italijanski firmi za koi se lo{o plateni. Pove}eto od ovie kompanii ne ostvaruvaat profit bidejki nivnite LON ceni se mnogi niski. Tie mora da se orientiraat kon kupuva£i koi podobro pla}aat, a sepak da ostanat vo LON segmentot. B) "GZP / Kompanii so proizvodna linija" koi proizveduvaat "osnovni kolekcii" za pazarite za izvoz vo EU kako {to se rabotnite £evli. Ovoj tip na kompanii mora da go pro{irat nivniot pazar i da najdat novi kupuva£i. Shoe Industry Analysis, Macedonia page 21 of 24 C) "Kompanii so kolekcii" se mnogu orientirani kon regionalniot i lokalniot pazar. Vlezot na pazarot vo EU e osobeno te`ok za vakvite kompanii bidej}i tie se konkurenti na italijanskite i germanskite kompanii kako i na dobro postavenite kineski i turski proizvoditeli na £evli. Kompaniite {to rabotat so svoi kolekcii za evropskiot pazar, mora da imaat dobro razviena kolekcija i atraktivni ceni. Postavuvaweto na mnogu tesna vrska so renomirani uvoznici/distributeri }e bide od golemo zna£ewe. Preporaki na SEED za podobruvawe na klaster vo proizvodstvo na £evli Golem problem vo industrijata za £evli e nedostatok na marketing. Pove}eto kompanii se dobro opremeni i tehni£ki sposobni za proizvodstvo na dobar proizvod. Ova, vsu{nost i ne e slu£aj so drugite konkurentski zemji kako {to e Romanija . Sporedniot efekt na ovoj marketing nedostotok e sostojbata vo koja kupuva£ite i kompaniite koi baraat poddogovori ne se svesni za mo`nostite vo Makedonija. Ponatamu, slikata za Makedonija se u{te e deka Makedonija e vo "konflikt". SEED treba da inicira aktivnost za da ja podobri ovaa sostojba. Ova mo`e da se sprovede so eden vid na informativen "Deloven Adresar" kade{to }e bidat dadeni profilite na kompaniite, no vo isto vreme }e ima informacija i za industrijata i zemjata. Ovoj "Adresar" potoa }e bide ponuden na potencijalni kupuva£i i kompanii koi baraat poddogovori. Internet verzija na "Adresarot" treba da bide dostapna isto taka. Ostanatite problemi na kompaniite se op{ti i poedine~ni. Sekoja kompanija e vo poinakva sostojba i mora da razvie individualen koncept za da gi nadmine problemite. Tendencijata da se investira vo zgradi i oprema e mnogu £esta so makedonskite kompanii. Koga doa|a red za najva`noto kako {to e razvoj na proizvodot i marketing, nedostasuvaat pari. Vo ovoj slu£aj SEED treba da ponudi zanewa preku seminari i individualni konsultacii. Nie isto taka prepora£uvame raznovidni seminari: "Kako da prodade{ LON biznis?" Kako da ja prodade{ svojata kolekcija na evropskiot pazar / regionalniot pazar!?" Shoe Industry Analysis, Macedonia page 22 of 24 Tie bi trebalo da bidat mnogu "prakti~ni", a ne samo da bidat dadeni teoretsko marketin{kite pristapi. SEED ne treba da go sledi klasi£niot neprofesionalen priod na kompaniite: "Nie sakame posrednik ili kupuva£!". Ovde se potrebni podetalni aktivnosti. Shoe Industry Analysis, Macedonia page 23 of 24 PROMOCIJA I PODDR[KA ZA PRODA@BA Se prepora£uvaat nekolku aktivnosti: · Izbor na golem broj zainteresirani i sposobni kompanii (vidi aneks SECO rangirawe A i B) za da gi poddr`i vo marketingot i promoviraweto, fevruari 2004 godina. · Da se oddr`at seminari kako {to e spomnato i da se obezbedi individualna pomo{ za konceptot za pazar, razvoj na proizvodot (delumen) i otpo£nuvawe so proizvodstvoto, vo mart 2004 godina. · Razvivawe na individualen pristap na konceptot na kompanijata spored konceptot na silnite i slabi strani (SWOT) i `elbata za sorabotka so SEED. · Da se sprovede kratko istra`uvawe na regionalni pazari kako vo Ungarija, Polska, Romanija, i drugi zemji, vo april. · Da se selektiraat dve/tri grupi sekoja so 3-4 kompanii i da se organiziraat razli£ni promotivni turi zavisno od pristapot na pazarot: po~eten, LON so visoka dodadena vrednost, "kolekcii" i dr. vo Italija i Germanija. · Da se organizira misija za doa|awe na LON kupuva£i (kompanii koi nudat LON dogovori so visoka dodadena vrednost) od Italija, Germanija za da se povrzat so makedonskite kompanii, vo juli 2004 godina. · Da se posetat saemi vo Bolowa i Dizeldorf za istra`uvawe na pazarot i sklu~uvawe dogovori, avgust do septemvri 2004 godina · Strukturata na tro{ocite na pove}eto kompanii se difuzni! Ovde SEED treba da ja podobri sostojbata so nudewe na nekoi seminari i obezbeduvawe konsalting! · Rabota so mediumite za da se podobri slikata za Makedonija, znaeweto za sposobnosta na industrijata za £evli i potencijalot za izvoz vo centralna i Ju`na Evropa, vo tekot na 2004 godina. DODATOK: Kratok izve{taj za individualnite poseti na kompaniite so preporaki. Shoe Industry Analysis, Macedonia page 24 of 24